VISOČANSTVO LJUBEZEN
Vzela bom hudičevega odvetnika in se ločila...
Le razvezala bom vozle raket brezsmiselnih formalizmov,
najina ljubezen bo ostala v formalinu črnila uradnikov,
njihovega črnila ,
ki se preliva v krvavo pesem revolucije spominov,

spominov, ovitih v zastave bivših zmagoslavij,
skrepenelih s sohami posmehljivosti,
zamolčanih neiskrenosti,
izletov v skrajnosti brezupa...

Oglasi se zadušena strast,
oglasi se brezumno hrepenenje
hrepenenje njenega edinega visočanstva : ljubezni!

"Dragi dr. Janez Drnovšek!"
...Danes bi praznovali svoj rojstni dan! Imela sem posebno čast in privilegij, sem vas osebno spoznala1! Preko revije Jana in rubrike Klepet s predsednikom sem vam izročila umetniško sliko svojega brata, slikarja Ivana Intiharja. V vašem kabinetu ste mi podarili pol ure svojega dragocenega časa. O politiki nisva dosti dgovorila, marveč o lepotah življenja, vrednotah in ljubezni. Ljubezni do obče dobrega za človeštvo in čutila sem , da poznate skriven ključ do pozitivnega pristopa k univerzumu brez zla...
Vaše besede so bile preproste, misli pa kristalno jasne in čiste... "A brata pa ni?A je ostal v naravi? Prav je imel!"se spomnim vašega prvega stavka, ko sem opravičila bratovo odsotnost, ki je bil tudi povabljen... Vaše legendarna naravnanost k naravi je bila spontana in iskrena. Še in še bi srkala vaše misli, vsako besedo posebej in idejo , da je treba živeti tukaj in zdaj, brez strahu,saj preteklosti ne moremo spremeniti, za prihodnost pa ne vemo, če in kakšna pride... Spomnim se vašega stiska roke ob prihodu in odhodu... To so bile umetniške roke, polne topline in senzibilnosti... Lahko bi bili slikar, ali kipar... Vaša pot državnika in diplomata je bila drzna in revolucionarno vizionarska! Velikokrat ste bili seveda nerazumljeni ali napačno interpretirani! Vaša magična prisotnost me je vso impresionirala... Najino srečanje je bilo prav na moj rojstni dan, štejem ga med svoja usodna srečanja... Klepet z vami pa je bilo prav posebno, izvirno darilo, ki mi ga je namenilo življenje... Življenje, ki je kljub navideznim vsakdanjim oviram lepo in neponovljivo...

Vse to in še več sem spoznala ob srečanju z vami... obstaja pa tudi nekaj besed, namenjenih izključno meni... Te bodo samo zame za vedno kot najdragocenejši biseri, skriti v kotičku mojega srca, namenjenega samo vam, meni pa v pomoč v najtežjih trenutkih...

Dragi dr. Janez Drnovšek!
Moja največja želja danes bi bila seči vam v dlan in zaželeti: "Vse najboljše!"
Pa saj sva v mislih zopet skupaj in sem to storila onkraj in preko materialnega...

TOMAŽU HUMARJU
Začelo se je pred leti, ko sem imela nočno službo.
Sodelavec je bil naročen na Planinski vestnik.
Jaz sem kot vedno prebrala, vse, kar sem videla.

Začel me je zanimati alpininizem,
nikakor gorske rožce, meni dosegljive...
IZVEDELA SEM ZA nedosegljivi K2, ..

Tomaž,posebnež se je dotaknil mojega srca...
... je rekel: "Ni nemogočih poti"!
EDINI JE, KI BI Z NJIM PREPLEZALA KLINE DO TRIGLAVA...
Ali kamorkoli bi me pač povabil plezat
s strastjo...

Bi šla brez STRAHU !

PRIMOŽU HABIČU

...spomnim se tvojega uhančka, zamorčka,
spomnim se vonja tvoje kože...
o Tebi nikakor ne morem pisati v preteklem času...

Pa tvoj neponovljivi, markantni neminljivi glas...
Zame si kot morski konjiček,
redka dragotina, vrelec večne mladosti...

Slovenski James Dean,
tvoje pismo iz francoske turneje...
pa Tvoje iskrive zvezdice v očeh...
Nagajive, nepremagljive...

LAŽNI LJUBIMEC
Lažni ljubimec!
Cenen in smrdljiv kot pasulj!
Dosegljiv po zmernih artikulacijah!

Stkan po lastnih manipulacijah
spletnega medmrežja pomot!
Imetnik raznih anonimusov!

Uporabnik mrežnega marketinga...
Ujet v pajkovo mrežo "plastik fantastic"!
...Pajek pa je živo bitje,
vredno vsega spoštovanja!

Nekega dneva bo Črna vdova s slastjo
brez lažne skromnosti
pohrustala Lažnega ljubimca...

Prašna ura

Imela sva torej zmenek pod tisto prašno uro..
Čakal si me kot pravi gentleman...
Povabil si me v svojo limuzino...

Zame je svet obstal na tečajih...
Za gumbnico si nosil rumen cvet...
Kar tako, meni na ljubo...

Sonce, dež, mavrica, vse je sledilo...
Tvoj razkošni apartma
samo za dva...


Moja ostra puščica intuicije je zasledila vonj...
vonj tuje ženske...
Ostala mi je prašna ura...

Črnobeli VITEZ, smeh,
who you really are ?
Polastil si se mojega dna srca...

Prav počasi si omamljal moje čute...
Men je blo fajn...
Iz podzavesti si me jemal...

Prišel je pogrom,
verjetno se ti tisti dan ni dalo čarati...

Spila sva torej zadnjo kavo v kavarni Flora...

PILOT
S pilotom sva odkrivala obzorja...
Obzorja razgledanosti,
skrivnosti srca...

Zlomila so se mu pilotska očala...
Moj prešeren smeh ga je malo užalostil,
vendar mi je vseeno rekel: Moja princesa!

Bil je resnični pilot...
Povabil me je v Benetke na kavo...
Izgubil je zlato kartico...

Zopet sem se razposajeno smejala...
Imel je še polno drugih kartic...
Izgubil me je v brezčasju dogočasja,
jaz pa njega v ozvezdju drugih src..

vendar mi je vseeno rekel: Moja princesa!

ELEMENT IMAGINARNIH ŽELJA

Bil si pač element imaginarnih želja,
Skrit za enačbami svetovnih blagovnih znamk...
Prvi hip sem ti verjela wse, prav wse!

Tvoj račun se seveda ni izšel...
Matematika srca je edino ljubezen,
ali pa je ni...

Srce ne prenese bilance...
Beneška maska na mojem obrazu je bila le okras...
Ti pa nosiš obrazno masko nasmeha...

Obrazna maska lažnega nasmeha pa je lahko nevarna...
Ne bojim se nevarnosti...
Bojim se laži...

V tem svetu slovesov si odšel brez pozdrava...
v tem svetu spominov si odšel brez obraza...
Govorila sem ti Pomladni princ...

V mojih najdrznejših sanjah prepotujeva sanje...
najlepše sanje vseh zaljubljencev sveta...
Ogledava si najromantičnejše filme...

Vkrcava se v letalo brezkončnih želja,
želja hrepenenenj brez vprašanj
Še pomniš, ko sem ti govorila o ruskih klasikih?

Brezkončne srebrnno snežne širjave
...v daljavi zvenijo kraguljčki konjske vprege...
Ostala sem Tvoja Brezimna...

Čudoviti oblaki
Vendar jaz želim oblake pred dežjem,
pred nevihto!

Nebo se bliska,
ogromna strela pretrga nebo...
Duša ujame tesnobo...

Lord Byron tolaži moje razkuštrane misli...
Nikdar ne bom stala pod njegovo marelo,
vendar lahko pijem vedre in temačne misli
njegovih mrtvaških lobanj...