"VOLJA UPORA"
S Tabo bi pela odštekane pesmi,
kar sva itak že počela...
Šla na super koncert, kamor sva že šla..
Pa rekla bi ti nepozabne besede...
tudi te sem ti že povedala
- le tistih, neizrekljivih ti še nisem...
Tvoja limuzina iz NN konca je imela zavore;
tvoje razkošje v razkošju...
še vedno čakam VABILO princa...
Kavarna v noči , naslikal brat - Intihar Ivan
torek, 26. oktober 2010
torek, 19. oktober 2010
aktualno
"ČLOVEK"
Danes je človek farsa?
Morda fraza?
Človek je in bo netilec REVOLUCIJE!
Njegova rdeča kri bo še tekLa!
Ob rojstvu je nekomu dana v usta "zlata žlica".
Večini ne...
Pravemu človeku zlata žlica ni potrebna...
KDO bo vzel "zlato žlico" privilegirancem?
Človek...
Danes je človek farsa?
Morda fraza?
Človek je in bo netilec REVOLUCIJE!
Njegova rdeča kri bo še tekLa!
Ob rojstvu je nekomu dana v usta "zlata žlica".
Večini ne...
Pravemu človeku zlata žlica ni potrebna...
KDO bo vzel "zlato žlico" privilegirancem?
Človek...
četrtek, 7. oktober 2010
pesmi
" POSEBNEMU PEVCU "
Se pač zaljubim;
pa hrepenim,
ON, lep je prišel ,
ob rdečem vinu,
moči jeseni,
nova jesen diši ;
po lepem , novem
oba veva, da zmota, ki je mogoča;
oba odnese v moč Jeseninovih pesmi...
ki jih nihče več ne bere...
Se pač zaljubim;
pa hrepenim,
ON, lep je prišel ,
ob rdečem vinu,
moči jeseni,
nova jesen diši ;
po lepem , novem
oba veva, da zmota, ki je mogoča;
oba odnese v moč Jeseninovih pesmi...
ki jih nihče več ne bere...
torek, 28. september 2010
četrtek, 2. september 2010
" JOE INKOGNITO"
Res me nisi mogel spoznati...
Pajčevine usodnih zmot so stkale zaroto...
Komu je zmanjkalo sape?
Morda tebi, morda meni...
naključje zmot je zagrnilo obzorje...
Bil si tam...
Pa spet izginil
morbidno utihnil...
V sijaju kičastega blišča...
Znova in znova nabiraš
in izbiraš in si lastiš svoje princeske...
Kako veš, katara je prava in katera lažna ?!
Res me nisi mogel spoznati...
Pajčevine usodnih zmot so stkale zaroto...
Komu je zmanjkalo sape?
Morda tebi, morda meni...
naključje zmot je zagrnilo obzorje...
Bil si tam...
Pa spet izginil
morbidno utihnil...
V sijaju kičastega blišča...
Znova in znova nabiraš
in izbiraš in si lastiš svoje princeske...
Kako veš, katara je prava in katera lažna ?!
ponedeljek, 2. avgust 2010
nedelja, 11. julij 2010
POMLADNI PRINC
...Prašna ura je obstala...
NOBENA URA NE ZDRŽI NA MOJI ROKI
Lahko bi vedela...
...tudi Cartierjeva ne bi...
Sem prepozna?
Sem prezgodnja?
Vseeno...
Obsijejo me sončni žarki..
tokrat močni, poletni...
Tudi lanski sneg so prijazno stopili...
Šla bom na letni vrt...
naročila chivas regal...
z ledom...
...Prašna ura je obstala...
NOBENA URA NE ZDRŽI NA MOJI ROKI
Lahko bi vedela...
...tudi Cartierjeva ne bi...
Sem prepozna?
Sem prezgodnja?
Vseeno...
Obsijejo me sončni žarki..
tokrat močni, poletni...
Tudi lanski sneg so prijazno stopili...
Šla bom na letni vrt...
naročila chivas regal...
z ledom...
sreda, 30. junij 2010
RADIO ŠTUDENT
A ste že pozabil radio Študent?
Pol ste že pozabil tud svojo mladost!
A STE ŽE POZABIL BIT uporniki?
Lord BY+ron: KDOR ZNA BRATI , BO PREBRAL!
Ostani mlad v duši, povej:
OBLAST !
VLADA!
Ne ga več lomt ,
spoštujte proletariat!
Spoštujte prave intelektualce!
Prišel bo pravi ON,
VZEL VAM BO TRON !
A ste že pozabil radio Študent?
Pol ste že pozabil tud svojo mladost!
A STE ŽE POZABIL BIT uporniki?
Lord BY+ron: KDOR ZNA BRATI , BO PREBRAL!
Ostani mlad v duši, povej:
OBLAST !
VLADA!
Ne ga več lomt ,
spoštujte proletariat!
Spoštujte prave intelektualce!
Prišel bo pravi ON,
VZEL VAM BO TRON !
HEY, JOE!
... prebudil si me iz letargije vsakdanjosti...
zopet sem se počutila živa,
pa hkrati zasanjana...
Nemogoče mi je postalo dosegljivo...
Rekel si: Romantika je brez veze!
Imenovala sem te Pomladni princ...
Pod svodom neba bi zaplesala s Tabo čarni ris..
Navihano bi te zasopla poljubila.
prek trav pobegnila s tabo v slike Moneta...
Zgodaj zjutraj bi se nedolžno razšla...
pripel bi mi pentljo v lase in priznal:
Oba čutiva enako..
P.S. HEY JOE1
Hey, Joe!
Pa poznaš Claudea Moneta?
p. s. Romantični impresionistični slikar je...
bil je čas, ko si bil SLIKAR moje duše...
vesolje ve, če si morda še...
... prebudil si me iz letargije vsakdanjosti...
zopet sem se počutila živa,
pa hkrati zasanjana...
Nemogoče mi je postalo dosegljivo...
Rekel si: Romantika je brez veze!
Imenovala sem te Pomladni princ...
Pod svodom neba bi zaplesala s Tabo čarni ris..
Navihano bi te zasopla poljubila.
prek trav pobegnila s tabo v slike Moneta...
Zgodaj zjutraj bi se nedolžno razšla...
pripel bi mi pentljo v lase in priznal:
Oba čutiva enako..
P.S. HEY JOE1
Hey, Joe!
Pa poznaš Claudea Moneta?
p. s. Romantični impresionistični slikar je...
bil je čas, ko si bil SLIKAR moje duše...
vesolje ve, če si morda še...
ponedeljek, 28. junij 2010
SREBRNI ŠAL
... Zakajena točilnica...
chivas regal, pa samo jaz in ti,
izgovarjava besede...
Resnice ne upa izdahniti nihče...
Tebe skrbijo delnice, mene moje propadle sanje...
LJUBEZEN pa vmes lebdi,
pa upa na svoj zagovor...
Za ljubezen ni zagovora,
ne izgovora...
samo obstaja...
Zavita v srebrni šal ,
zavita v solze stečem domov
bo tvoj svet kdaj tudi moj?
... Zakajena točilnica...
chivas regal, pa samo jaz in ti,
izgovarjava besede...
Resnice ne upa izdahniti nihče...
Tebe skrbijo delnice, mene moje propadle sanje...
LJUBEZEN pa vmes lebdi,
pa upa na svoj zagovor...
Za ljubezen ni zagovora,
ne izgovora...
samo obstaja...
Zavita v srebrni šal ,
zavita v solze stečem domov
bo tvoj svet kdaj tudi moj?
sobota, 26. junij 2010
POMLADNEMU PRINCU
V žepu imam par drobiža,
prgišče srčnih želja,
pa njegov poljub iz sanj...
Jeans, usnjena jakna,
zapuščena ulica
full moon...
Park sameva,
moji koraki odmevajo v noč...
On pa še vedno prešteva zlatnike...
Hmm, ali si domišlja, da je alkimist?
Iz zlata ni iskrene ljubezni!
Iz zlata ni zabave
-pa tudi sreče ne...
V žepu imam par drobiža,
prgišče srčnih želja,
pa njegov poljub iz sanj...
Jeans, usnjena jakna,
zapuščena ulica
full moon...
Park sameva,
moji koraki odmevajo v noč...
On pa še vedno prešteva zlatnike...
Hmm, ali si domišlja, da je alkimist?
Iz zlata ni iskrene ljubezni!
Iz zlata ni zabave
-pa tudi sreče ne...
sreda, 23. junij 2010
KALEJDOSKOP SRCA
On je v mojem srcu,
on je v mojih mislih,
on pa je na papirju...
Ta kaos zvezdnih želja načenja os moje biti...
Kaj pa, če grem v klošter?
Mogoče pa bo žur?
Posvečena tišina,
hišni red in mir...
Vsega je kriv Pomladni princ...
Pomladni princ zopet šteje zlatnike...
dela v mojem srcu grobe robnike...
odeva moja hrepenenja v nemogoče oblike,
jaz pa odhajam negotova,
z bolečino ranjene ptice...
krpam srce s košćki pisanega blaga ništrcev...
On je v mojem srcu,
on je v mojih mislih,
on pa je na papirju...
Ta kaos zvezdnih želja načenja os moje biti...
Kaj pa, če grem v klošter?
Mogoče pa bo žur?
Posvečena tišina,
hišni red in mir...
Vsega je kriv Pomladni princ...
Pomladni princ zopet šteje zlatnike...
dela v mojem srcu grobe robnike...
odeva moja hrepenenja v nemogoče oblike,
jaz pa odhajam negotova,
z bolečino ranjene ptice...
krpam srce s košćki pisanega blaga ništrcev...
sobota, 12. junij 2010
POMLADNI PRINC
Ni bil pilot.
Bil je lovec na glave.
Glave mogotcev, ki imajo črno zlato.
Pa wseeno cvikajo v LJUBEZNI....
Dobil je vse tone nafte.
Naenkrat mu je postalo dolgčas..
Pa je odgovoril mimoidoči deklici...
Ona mu ni verjela: ZERO !
Ko jo je prepričal,
pa je njej postalo dolgčas...
Saj je lovil le zlato
kila gor, kila dol,
črnolaski je postalo dolgčas...
Ni bil pilot.
Bil je lovec na glave.
Glave mogotcev, ki imajo črno zlato.
Pa wseeno cvikajo v LJUBEZNI....
Dobil je vse tone nafte.
Naenkrat mu je postalo dolgčas..
Pa je odgovoril mimoidoči deklici...
Ona mu ni verjela: ZERO !
Ko jo je prepričal,
pa je njej postalo dolgčas...
Saj je lovil le zlato
kila gor, kila dol,
črnolaski je postalo dolgčas...
SAMO
Bil si poseben, pa ne kralj Samo,
bil si redko viden lepotec
čarni princ!
Smaragdne oči, skrivnost mladostnih zimskih poljan...
Redkobeseden, najlepši gimnazijec;
Samosvoj, čisto srce,
drzen pogled,
Hladna lepota, črni lasje,
srce se že zatika...
Na saneh si me zapeljal v nedolžnost mladih oči
pa sanjavost mladih dni
Bil si poseben, pa ne kralj Samo,
bil si redko viden lepotec
čarni princ!
Smaragdne oči, skrivnost mladostnih zimskih poljan...
Redkobeseden, najlepši gimnazijec;
Samosvoj, čisto srce,
drzen pogled,
Hladna lepota, črni lasje,
srce se že zatika...
Na saneh si me zapeljal v nedolžnost mladih oči
pa sanjavost mladih dni
HEY, JOE
Hey, Joe!
Ljubila sem te z vsem srcem!
Verjela vse, kar srce verjame!
Prezgodnja oaza moje bolesti je preglasno zapela,
zabobobnelo je prek vseh gora,
prek vseh meja,
da nočem zlata!
Hotela sem biti le tvoja ljubljena,
Tvoja frajerka,
ostala sem le tvoja nesojena...
Nesojena nevesta ljubezni brez pajčolana norosti ;
norosti lepot, prezgodnje rose pozabe....
Pomladni princ ni vzel kolta
in ustrelil njega
ni prepotoval pravil srca Desetnice,
pač Desetnica ni Desiree...
Hey, Joe!
Ljubila sem te z vsem srcem!
Verjela vse, kar srce verjame!
Prezgodnja oaza moje bolesti je preglasno zapela,
zabobobnelo je prek vseh gora,
prek vseh meja,
da nočem zlata!
Hotela sem biti le tvoja ljubljena,
Tvoja frajerka,
ostala sem le tvoja nesojena...
Nesojena nevesta ljubezni brez pajčolana norosti ;
norosti lepot, prezgodnje rose pozabe....
Pomladni princ ni vzel kolta
in ustrelil njega
ni prepotoval pravil srca Desetnice,
pač Desetnica ni Desiree...
četrtek, 10. junij 2010
Spoštovani visoki politiki Slovenije in Ljubljane!
30. maja sem pisala, da je eden mojih najljubših mislecev in pisateljev g. Boris Pahor
odklonil visoko odlikovanje biti častni meščan slovenske prestolnice, sicer mesta - heroja Ljubljane. Postavila sem (retorično?!) vprašanje, zakaj?! Pred nekaj dnevi pa je z veseljem sprejel odlikovanje biti častni meščan mesta Maribor. Ste se, ali se BOSTE vprašali: ZAKAJ?!
30. maja sem pisala, da je eden mojih najljubših mislecev in pisateljev g. Boris Pahor
odklonil visoko odlikovanje biti častni meščan slovenske prestolnice, sicer mesta - heroja Ljubljane. Postavila sem (retorično?!) vprašanje, zakaj?! Pred nekaj dnevi pa je z veseljem sprejel odlikovanje biti častni meščan mesta Maribor. Ste se, ali se BOSTE vprašali: ZAKAJ?!
četrtek, 27. maj 2010
VISOČANSTVO LJUBEZEN
Vzela bom hudičevega odvetnika in se ločila...
Le razvezala bom vozle raket brezsmiselnih formalizmov,
najina ljubezen bo ostala v formalinu črnila uradnikov,
njihovega črnila ,
ki se preliva v krvavo pesem revolucije spominov,
spominov, ovitih v zastave bivših zmagoslavij,
skrepenelih s sohami posmehljivosti,
zamolčanih neiskrenosti,
izletov v skrajnosti brezupa...
Oglasi se zadušena strast,
oglasi se brezumno hrepenenje
hrepenenje njenega edinega visočanstva : ljubezni!
Vzela bom hudičevega odvetnika in se ločila...
Le razvezala bom vozle raket brezsmiselnih formalizmov,
najina ljubezen bo ostala v formalinu črnila uradnikov,
njihovega črnila ,
ki se preliva v krvavo pesem revolucije spominov,
spominov, ovitih v zastave bivših zmagoslavij,
skrepenelih s sohami posmehljivosti,
zamolčanih neiskrenosti,
izletov v skrajnosti brezupa...
Oglasi se zadušena strast,
oglasi se brezumno hrepenenje
hrepenenje njenega edinega visočanstva : ljubezni!
ponedeljek, 17. maj 2010
"Dragi dr. Janez Drnovšek!"
...Danes bi praznovali svoj rojstni dan! Imela sem posebno čast in privilegij, sem vas osebno spoznala1! Preko revije Jana in rubrike Klepet s predsednikom sem vam izročila umetniško sliko svojega brata, slikarja Ivana Intiharja. V vašem kabinetu ste mi podarili pol ure svojega dragocenega časa. O politiki nisva dosti dgovorila, marveč o lepotah življenja, vrednotah in ljubezni. Ljubezni do obče dobrega za človeštvo in čutila sem , da poznate skriven ključ do pozitivnega pristopa k univerzumu brez zla...
Vaše besede so bile preproste, misli pa kristalno jasne in čiste... "A brata pa ni?A je ostal v naravi? Prav je imel!"se spomnim vašega prvega stavka, ko sem opravičila bratovo odsotnost, ki je bil tudi povabljen... Vaše legendarna naravnanost k naravi je bila spontana in iskrena. Še in še bi srkala vaše misli, vsako besedo posebej in idejo , da je treba živeti tukaj in zdaj, brez strahu,saj preteklosti ne moremo spremeniti, za prihodnost pa ne vemo, če in kakšna pride... Spomnim se vašega stiska roke ob prihodu in odhodu... To so bile umetniške roke, polne topline in senzibilnosti... Lahko bi bili slikar, ali kipar... Vaša pot državnika in diplomata je bila drzna in revolucionarno vizionarska! Velikokrat ste bili seveda nerazumljeni ali napačno interpretirani! Vaša magična prisotnost me je vso impresionirala... Najino srečanje je bilo prav na moj rojstni dan, štejem ga med svoja usodna srečanja... Klepet z vami pa je bilo prav posebno, izvirno darilo, ki mi ga je namenilo življenje... Življenje, ki je kljub navideznim vsakdanjim oviram lepo in neponovljivo...
Vse to in še več sem spoznala ob srečanju z vami... obstaja pa tudi nekaj besed, namenjenih izključno meni... Te bodo samo zame za vedno kot najdragocenejši biseri, skriti v kotičku mojega srca, namenjenega samo vam, meni pa v pomoč v najtežjih trenutkih...
Dragi dr. Janez Drnovšek!
Moja največja želja danes bi bila seči vam v dlan in zaželeti: "Vse najboljše!"
Pa saj sva v mislih zopet skupaj in sem to storila onkraj in preko materialnega...
...Danes bi praznovali svoj rojstni dan! Imela sem posebno čast in privilegij, sem vas osebno spoznala1! Preko revije Jana in rubrike Klepet s predsednikom sem vam izročila umetniško sliko svojega brata, slikarja Ivana Intiharja. V vašem kabinetu ste mi podarili pol ure svojega dragocenega časa. O politiki nisva dosti dgovorila, marveč o lepotah življenja, vrednotah in ljubezni. Ljubezni do obče dobrega za človeštvo in čutila sem , da poznate skriven ključ do pozitivnega pristopa k univerzumu brez zla...
Vaše besede so bile preproste, misli pa kristalno jasne in čiste... "A brata pa ni?A je ostal v naravi? Prav je imel!"se spomnim vašega prvega stavka, ko sem opravičila bratovo odsotnost, ki je bil tudi povabljen... Vaše legendarna naravnanost k naravi je bila spontana in iskrena. Še in še bi srkala vaše misli, vsako besedo posebej in idejo , da je treba živeti tukaj in zdaj, brez strahu,saj preteklosti ne moremo spremeniti, za prihodnost pa ne vemo, če in kakšna pride... Spomnim se vašega stiska roke ob prihodu in odhodu... To so bile umetniške roke, polne topline in senzibilnosti... Lahko bi bili slikar, ali kipar... Vaša pot državnika in diplomata je bila drzna in revolucionarno vizionarska! Velikokrat ste bili seveda nerazumljeni ali napačno interpretirani! Vaša magična prisotnost me je vso impresionirala... Najino srečanje je bilo prav na moj rojstni dan, štejem ga med svoja usodna srečanja... Klepet z vami pa je bilo prav posebno, izvirno darilo, ki mi ga je namenilo življenje... Življenje, ki je kljub navideznim vsakdanjim oviram lepo in neponovljivo...
Vse to in še več sem spoznala ob srečanju z vami... obstaja pa tudi nekaj besed, namenjenih izključno meni... Te bodo samo zame za vedno kot najdragocenejši biseri, skriti v kotičku mojega srca, namenjenega samo vam, meni pa v pomoč v najtežjih trenutkih...
Dragi dr. Janez Drnovšek!
Moja največja želja danes bi bila seči vam v dlan in zaželeti: "Vse najboljše!"
Pa saj sva v mislih zopet skupaj in sem to storila onkraj in preko materialnega...
nedelja, 9. maj 2010
TOMAŽU HUMARJU
Začelo se je pred leti, ko sem imela nočno službo.
Sodelavec je bil naročen na Planinski vestnik.
Jaz sem kot vedno prebrala, vse, kar sem videla.
Začel me je zanimati alpininizem,
nikakor gorske rožce, meni dosegljive...
IZVEDELA SEM ZA nedosegljivi K2, ..
Tomaž,posebnež se je dotaknil mojega srca...
... je rekel: "Ni nemogočih poti"!
EDINI JE, KI BI Z NJIM PREPLEZALA KLINE DO TRIGLAVA...
Ali kamorkoli bi me pač povabil plezat
s strastjo...
Bi šla brez STRAHU !
Začelo se je pred leti, ko sem imela nočno službo.
Sodelavec je bil naročen na Planinski vestnik.
Jaz sem kot vedno prebrala, vse, kar sem videla.
Začel me je zanimati alpininizem,
nikakor gorske rožce, meni dosegljive...
IZVEDELA SEM ZA nedosegljivi K2, ..
Tomaž,posebnež se je dotaknil mojega srca...
... je rekel: "Ni nemogočih poti"!
EDINI JE, KI BI Z NJIM PREPLEZALA KLINE DO TRIGLAVA...
Ali kamorkoli bi me pač povabil plezat
s strastjo...
Bi šla brez STRAHU !
PRIMOŽU HABIČU
...spomnim se tvojega uhančka, zamorčka,
spomnim se vonja tvoje kože...
o Tebi nikakor ne morem pisati v preteklem času...
Pa tvoj neponovljivi, markantni neminljivi glas...
Zame si kot morski konjiček,
redka dragotina, vrelec večne mladosti...
Slovenski James Dean,
tvoje pismo iz francoske turneje...
pa Tvoje iskrive zvezdice v očeh...
Nagajive, nepremagljive...
...spomnim se tvojega uhančka, zamorčka,
spomnim se vonja tvoje kože...
o Tebi nikakor ne morem pisati v preteklem času...
Pa tvoj neponovljivi, markantni neminljivi glas...
Zame si kot morski konjiček,
redka dragotina, vrelec večne mladosti...
Slovenski James Dean,
tvoje pismo iz francoske turneje...
pa Tvoje iskrive zvezdice v očeh...
Nagajive, nepremagljive...
petek, 7. maj 2010
LAŽNI LJUBIMEC
Lažni ljubimec!
Cenen in smrdljiv kot pasulj!
Dosegljiv po zmernih artikulacijah!
Stkan po lastnih manipulacijah
spletnega medmrežja pomot!
Imetnik raznih anonimusov!
Uporabnik mrežnega marketinga...
Ujet v pajkovo mrežo "plastik fantastic"!
...Pajek pa je živo bitje,
vredno vsega spoštovanja!
Nekega dneva bo Črna vdova s slastjo
brez lažne skromnosti
pohrustala Lažnega ljubimca...
Lažni ljubimec!
Cenen in smrdljiv kot pasulj!
Dosegljiv po zmernih artikulacijah!
Stkan po lastnih manipulacijah
spletnega medmrežja pomot!
Imetnik raznih anonimusov!
Uporabnik mrežnega marketinga...
Ujet v pajkovo mrežo "plastik fantastic"!
...Pajek pa je živo bitje,
vredno vsega spoštovanja!
Nekega dneva bo Črna vdova s slastjo
brez lažne skromnosti
pohrustala Lažnega ljubimca...
Prašna ura
Imela sva torej zmenek pod tisto prašno uro..
Čakal si me kot pravi gentleman...
Povabil si me v svojo limuzino...
Zame je svet obstal na tečajih...
Za gumbnico si nosil rumen cvet...
Kar tako, meni na ljubo...
Sonce, dež, mavrica, vse je sledilo...
Tvoj razkošni apartma
samo za dva...
Moja ostra puščica intuicije je zasledila vonj...
vonj tuje ženske...
Ostala mi je prašna ura...
Imela sva torej zmenek pod tisto prašno uro..
Čakal si me kot pravi gentleman...
Povabil si me v svojo limuzino...
Zame je svet obstal na tečajih...
Za gumbnico si nosil rumen cvet...
Kar tako, meni na ljubo...
Sonce, dež, mavrica, vse je sledilo...
Tvoj razkošni apartma
samo za dva...
Moja ostra puščica intuicije je zasledila vonj...
vonj tuje ženske...
Ostala mi je prašna ura...
PILOT
S pilotom sva odkrivala obzorja...
Obzorja razgledanosti,
skrivnosti srca...
Zlomila so se mu pilotska očala...
Moj prešeren smeh ga je malo užalostil,
vendar mi je vseeno rekel: Moja princesa!
Bil je resnični pilot...
Povabil me je v Benetke na kavo...
Izgubil je zlato kartico...
Zopet sem se razposajeno smejala...
Imel je še polno drugih kartic...
Izgubil me je v brezčasju dogočasja,
jaz pa njega v ozvezdju drugih src..
vendar mi je vseeno rekel: Moja princesa!
S pilotom sva odkrivala obzorja...
Obzorja razgledanosti,
skrivnosti srca...
Zlomila so se mu pilotska očala...
Moj prešeren smeh ga je malo užalostil,
vendar mi je vseeno rekel: Moja princesa!
Bil je resnični pilot...
Povabil me je v Benetke na kavo...
Izgubil je zlato kartico...
Zopet sem se razposajeno smejala...
Imel je še polno drugih kartic...
Izgubil me je v brezčasju dogočasja,
jaz pa njega v ozvezdju drugih src..
vendar mi je vseeno rekel: Moja princesa!
ELEMENT IMAGINARNIH ŽELJA
Bil si pač element imaginarnih želja,
Skrit za enačbami svetovnih blagovnih znamk...
Prvi hip sem ti verjela wse, prav wse!
Tvoj račun se seveda ni izšel...
Matematika srca je edino ljubezen,
ali pa je ni...
Srce ne prenese bilance...
Beneška maska na mojem obrazu je bila le okras...
Ti pa nosiš obrazno masko nasmeha...
Obrazna maska lažnega nasmeha pa je lahko nevarna...
Ne bojim se nevarnosti...
Bojim se laži...
Bil si pač element imaginarnih želja,
Skrit za enačbami svetovnih blagovnih znamk...
Prvi hip sem ti verjela wse, prav wse!
Tvoj račun se seveda ni izšel...
Matematika srca je edino ljubezen,
ali pa je ni...
Srce ne prenese bilance...
Beneška maska na mojem obrazu je bila le okras...
Ti pa nosiš obrazno masko nasmeha...
Obrazna maska lažnega nasmeha pa je lahko nevarna...
Ne bojim se nevarnosti...
Bojim se laži...
V tem svetu slovesov si odšel brez pozdrava...
v tem svetu spominov si odšel brez obraza...
Govorila sem ti Pomladni princ...
V mojih najdrznejših sanjah prepotujeva sanje...
najlepše sanje vseh zaljubljencev sveta...
Ogledava si najromantičnejše filme...
Vkrcava se v letalo brezkončnih želja,
želja hrepenenenj brez vprašanj
Še pomniš, ko sem ti govorila o ruskih klasikih?
Brezkončne srebrnno snežne širjave
...v daljavi zvenijo kraguljčki konjske vprege...
Ostala sem Tvoja Brezimna...
v tem svetu spominov si odšel brez obraza...
Govorila sem ti Pomladni princ...
V mojih najdrznejših sanjah prepotujeva sanje...
najlepše sanje vseh zaljubljencev sveta...
Ogledava si najromantičnejše filme...
Vkrcava se v letalo brezkončnih želja,
želja hrepenenenj brez vprašanj
Še pomniš, ko sem ti govorila o ruskih klasikih?
Brezkončne srebrnno snežne širjave
...v daljavi zvenijo kraguljčki konjske vprege...
Ostala sem Tvoja Brezimna...
četrtek, 6. maj 2010
petek, 30. april 2010
AKTUALNO
Moški menda najbolj sovražijo, če jih primerjaš s kom drugim.
Moškim, mislim.
Jaz to danes enostavno moram storiti.
Pa še z besedami se rada igram.
Dragi premier, g.Borut Pahor!
Vaš skoraj soimenjak, častitljivi g. Boris Pahor je odklonil čast!
Biti častni občan Ljubljane- MESTO HEROJ!
Ste se vprašali, zakaj?!
G. Boris pač ve, kaj je čast in
kaj pač ne!
Moški menda najbolj sovražijo, če jih primerjaš s kom drugim.
Moškim, mislim.
Jaz to danes enostavno moram storiti.
Pa še z besedami se rada igram.
Dragi premier, g.Borut Pahor!
Vaš skoraj soimenjak, častitljivi g. Boris Pahor je odklonil čast!
Biti častni občan Ljubljane- MESTO HEROJ!
Ste se vprašali, zakaj?!
G. Boris pač ve, kaj je čast in
kaj pač ne!
sreda, 28. april 2010
ZAMRZNJENI VEČER
Obsorej bova zopet jedla ledene rože,
okenske šipe bodo zarošene,
pila bova kuhano vino...
Peljal me boš v kino, smejala se bom tvojim dovtipom,
skrbel boš. da me ne bo zeblo v roke...
skrbel boš, da me ne bo zeblo v srce...
A to je le iluzija...
Odklonim, moj pogled je prazen...
Vem, da bi bilo vse le še falsifikat...
Obsorej bova zopet jedla ledene rože,
okenske šipe bodo zarošene,
pila bova kuhano vino...
Peljal me boš v kino, smejala se bom tvojim dovtipom,
skrbel boš. da me ne bo zeblo v roke...
skrbel boš, da me ne bo zeblo v srce...
A to je le iluzija...
Odklonim, moj pogled je prazen...
Vem, da bi bilo vse le še falsifikat...
torek, 20. april 2010
nedelja, 18. april 2010
aktualno
Dalajlama kritično Naš državni visoki politični vrh ni imel "cojones",da bi sprejel dalajlamo, visokega poslanika miru, sprave in modrosti. Pod pretvezo grožnje tim. kitajske nevarnosti. Velik ukor g. predsedniku države, premierju ! Naša država je čudovita in enkratna s svojo edinstveno naravo, pa še marsičem! Zakaj pa ne bi bili včasih malo bolj originalni, pogumni, prepoznavni? Pokojni dr. Drnovšek bi to zagotovo uredil! "Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti!" Še dobro, da našo državo rešujejo in ji dvigujejo ugled v svetu briljantni umetniki in športniki svetovnega slovesa s titulami svetovnih prvakov! "Cojones" pomeni organe, ki bi jih moral imeti vsak pravi moški pa v prispodobi tudi vsaka načelna ženska, ki jih v politiki žal močno primanjkuje.
sobota, 17. april 2010
petek, 16. april 2010
KALEJDOSKOP ŽELJA
KALEJDOSKOP ŽELJA Želja je močna želja. brez črtice, ki je trenutno ne najdem. Pa jo že še bo Mojemu blogu pa je prvotno in srčno naslov Olgin kotiček. Naslov je srčno posvečen moji preminuli sestri MARIJI , ki mi je ena izmed prvih oseb govorila, naj pišem. Ker je bila strastna kadilka, je ob protikadilskem zakonu na javnih mestih izjavila: Jaz bom zase že našla kotiček(za kajenje ). Jaz pa sem mogoče našla kotiček za pisanje želja, pa še marsičesa, kar je, pa ni, pa morda nikoli ne bo. če pa si nečesa močno želiš, naj se menda bojiš, da se ti uresniči...Meni se je danes drobec mladosti, ko me je draga sestra Marija učila, kako si naličiš oči s črno barvico neopazno, kako se šminkaš s pravim odtenkom, pa kako fantom reči ne, da si te še bolj želijo...No, to je bistveno bolj uspevalo njej , kot meni,pa še marsikaj, a naj to ostane med njo in mano za vedno, saj mi je bila vedno posebna zvezda, za katero vem, da tudi danes , včeraj in jutri bedi nad mano. Te besede so za Mary, kot so jo klicali v srednji šoli, jaz pa ji že celo večnost nosim svečko in rožico na grob, pa vem, da ne bi zamerila, samo hudomušno bi se nasmehnila in me pogledala s smaragdno zelenimi očmi in rekla kaj o tem, da bo preteklo še veliko vode, preden se bom zavedla, da me mogoče lahko marsikdo zavede in prehiti... To bi mi rekla dobrohotno...
Naročite se na:
Objave (Atom)