TOMAŽU HUMARJU
Začelo se je pred leti, ko sem imela nočno službo.
Sodelavec je bil naročen na Planinski vestnik.
Jaz sem kot vedno prebrala, vse, kar sem videla.

Začel me je zanimati alpininizem,
nikakor gorske rožce, meni dosegljive...
IZVEDELA SEM ZA nedosegljivi K2, ..

Tomaž,posebnež se je dotaknil mojega srca...
... je rekel: "Ni nemogočih poti"!
EDINI JE, KI BI Z NJIM PREPLEZALA KLINE DO TRIGLAVA...
Ali kamorkoli bi me pač povabil plezat
s strastjo...

Bi šla brez STRAHU !